Po dveh dneh sem spet v Triglavski steni. Tokrat Jaka predlaga Ljubljansko. Še ena od smeri, o kateri sama ocena ne pove vsega. Skala v zadnjih dveh raztežajih je res slaba. Tudi ostali po oceni lažji raztežaji se ne ponašajo ravno z najboljšo. Gre kar za zahtevno smer, ki je meni osebno zahtevnejša od Čopovega stebra ali Aschenbrenner -ja. Tudi orientacija ni ravno najlažja. Večina sidrišč je izdelanih, kakšnega sva naredila tudi sama. Na najtežjih delih je smer kar dobro opremljena, v lažjih raztežajih najdeš sem in tja kakšen klin. Je pa potrebno splezati tudi kakšen daljši odsek brez varovanja, ker skala tega pač ne dopušča. Po koncu težav te čaka še cca 200 višinskih metrov poplezavanja (II) do markirane poti čez Plemenice.
 |
| Prebujajoče se jutro |
 |
| Zajeda po kateri vstopi Ljubljanska (VI) |
 |
| Pokonci |
 |
| Po pokončni zajedi navzgor (VI) |
 |
| V raztežaju šestice |
 |
| Zanimive plošče |
 |
| Lep raztežaj |
 |
| Detajl smeri, pod streho prečka v desno in navzgor v zajedo |
 |
| Zahtevna petica in zgoraj viden res podrt kamin v zadnjem raztežaju (VI-) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar