sreda, 19. september 2012

Kogel - Zupanova, VI, 220 m

Marko, Alen in jaz smo včeraj obiskali Kogel. Namen smo imeli sicer iti v Skuto pa smo si vmes premislili. Kljub temu smo se imeli fajn in uživali na sončku. O sami smeri pa ne bom pisal kaj dosti. Je že dovolj znana.  :)

Kogel
Marko alias Štajerc
Dobra skala
:)
Alen
Uživača

sreda, 12. september 2012

Triglav - Šlosarska,VI-/V+, 450 m

Z Alenom sva bila včeraj v Steni. Izbrala sva Šlosarsko. Sama smer je kar lepa in se mi ni zdela pretirano orientacijsko zahtevna kot to piše v vodničkih. Je solidno opremljena, metulji pa itak vedno pridejo prav. V zanji dveh raztežajih naju je nekoliko zmotil dež in sodra. Ampak na srečo padavine v steni niso bile pretirano intenzivne medtem, ko je v dolini kar pošteno lilo. 

Vstopna zajeda
Ena izmed prečk
Strmo
V zadnji četrtini smeri
V dolini pa dežuje
Alen v vstopni zajedi
Lepo
Streham se umaknemo v levo

Veseljak  :)

nedelja, 9. september 2012

Dolomiti 2012

V sredo, 5.9.2012 dopoldne, sva se z Dominiko odpravila v težko pričakovane Dolomite. Cilj ni bil zgolj in samo plezanje od zore do mraka, ampak plezanje krajših smeri nižje težavnosti (no kljub temu sem jo nahecal za eno VI -ko). Tako sva sredo preživela turistično. Malo sva se razgledala po Cortini, kupila spominke za otročičke, si privoščila kavico nato pa se počasi odpravila čez prelaz Falzarego do kampa Sass Dlacia. Okoli šestih je začelo deževati, vendar je dež do 11 -ih zvečer ponehal. V četrtek sva v Cinque Torri splezala dve smeri. Popoldne sva se z gondolo odpravila na Lagazuoi in si ogledala tunele, ki so jih v gori "naminirali" italijanski in avstrijski vojaki med 1. svetovno vojno. Res fascinantno. Priporočava ogled. V petek sva plezala eno smer v Piramide di Col dei Bos in eno v Sas de Stria. V drugi smeri sva plezala tik za še eno slovensko navezo, Matejem in Nino. No ta dan se ni končal najboljše. Najprej se je pri sestopu s Sas de Stria tik za nami spotaknil starejši turist, ki je prav tako sestopal. V tenutku je pridobil veliko hitrost in ga je grdo premetavalo po pobočju navzdol. Ustavil se je tik preden bi zgrmel na 20 m nižjo polico. Na srečo jo je odnesel brez hujših poškodb. Drugo "lepo" presenečenje nas je pričakalo pri avtu. Vlomili so namreč v oba naša avtomobila. Tako sva z Dominiko oba ostala brez kreditnih kartic, zdravstvenih kartic in vozniških dovoljenj ter okli 40 €. Na približno istem je bil tudi Matej. Tako smo se odpeljali v Cortino h karabinjerom. Tam smo po slabe pol ure končno prišli na vrsto, nato pa so potrebovali več kot uro preden jim je uspelo sestaviti oba zapisnika. Še sreča, da Matej govori italijansko, ker je angleščina karabinjerom očitno španska vas. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujem Mateju in Nini tudi za 100 €, ki sta nama jih posodila, tako da sva imela vsaj denar za kamp. Še dobro, da smo se srečali. V soboto sva splezala še eno smer v Lagazuoi Piccolo in se odpravila proti domu. Lep mini dopustek, kljub ušivim, tatinskim srakam.

Preplezane smeri:
  • 6.9.2012, Torre Romana, Diedro Nord, IV+, 100 m
  • 6.9.2012, Torre Grande, Via Armida, VI, 90 m
  • 7.9.2012, Piramide di Col dei Bos, Spigolo Alpini, III-IV, 300 m
  • 7.9.2012, Sas de Stria, Spigolo Sud, IV, 180 m
  • 8.9.2012, Lagazuoi Picollo - Settore Destro, Via Cengia Martini, V, 160 m    

Torre Grande
V zajedi
Stolpiči
Na vrhu smeri
Eleganten sestop
Pozerka
Fenomenalni razgledi
Greva proti tunelom v gori Lagazuoi
Ostrostrelec
Zadet od drugega ostrostrelca
V tunelih
V sredini se vidi okno v steni, ni naravno, mine so opravile svoje
Piramide di Col dei Bos
Sas de Stria
Na vrhu Sas de Stri -e
Stena, kjer sva plezala zadnjo smer

Štajerska Rinka - varianta spominske Bregarjeve smeri, VI+/V, 500 m

V torek, 4.9.2012, sva se z Antejem kar nekoliko na silo odpravila v Logarsko dolino. Na silo sem napisal zato, ker je v Kamniku že ob šestih zjutraj deževalo, prav tako, ko sva prispela v Logarsko dolino. Kljub temu se odločiva, da greva pod steno. Vmes je na srečo tudi nehalo deževati. Smer je od spodaj zgledala suha razen prečke pod streho, ki je bila popolnoma mokra. Greva pa varianto Bregarjeve se odločiva. Predvsem zato, ker skica kaže, da se le ta prečke pod streho izogne, tako da streho obplezamo po desni. Tudi prvi raztežaj sva plezala po varianti, ki poteka levo od originala. No izkazalo se je, da tudi prvi kar zahtevni raztežaj (VI) ni popolnoma suh. Tako sem imel vmes en krajši polet, ko mi je zdrsnilo na mokrem stopu. Nadaljevanje je potekalo več ali manj tekoče, no vmes naju je še enkrat malo opralo ravno, ko je Ante zaključeval s prvim raztežajem. Ko sva prišla pod streho, kjer se po skici varianta odcepi v desno, so stvari postale bolj zanimive. Raztežaj, ki je bil po skici ocenjen s V-, je bil po najini oceni težak okoli VII. Plošča z zares slabimi možnostmi za nameščanje varovanja. Ampak sva se prebila tudi čez to, oba prosto. Sledil je precej podrt previs in prečka v levo, kjer sva prišla nazaj v pravo smer. Izstopila sva po gredini v desno. Fina tura, smer nama pa ni bila preveč všeč. :)

Stena, dobro vidna mokra streha v sredini
Ante proti koncu prvega raztežaja
Pod streho drugega raztežaja
Streho sva obplezala po desni strani zgoraj vidnega rumenega odloma