Triglav - Ljubljanska, VI+/V, 700 m

Po dveh dneh sem spet v Triglavski steni. Tokrat Jaka predlaga Ljubljansko. Še ena od smeri, o kateri sama ocena ne pove vsega. Skala v zadnjih dveh raztežajih je res slaba. Tudi ostali po oceni lažji raztežaji se ne ponašajo ravno z najboljšo. Gre kar za zahtevno smer, ki je meni osebno zahtevnejša od Čopovega stebra ali Aschenbrenner -ja. Tudi orientacija ni ravno najlažja. Večina sidrišč je izdelanih, kakšnega sva naredila tudi sama. Na najtežjih delih je smer kar dobro opremljena, v lažjih raztežajih najdeš sem in tja kakšen klin. Je pa potrebno splezati tudi kakšen daljši odsek brez varovanja, ker skala tega pač ne dopušča. Po koncu težav te čaka še cca 200 višinskih metrov poplezavanja (II) do markirane poti čez Plemenice.

Prebujajoče se jutro

Zajeda po kateri vstopi Ljubljanska (VI)

Pokonci

Po pokončni zajedi navzgor (VI)

V raztežaju šestice

Zanimive plošče

Lep raztežaj

Detajl smeri, pod streho prečka v desno in navzgor v zajedo

Zahtevna petica in zgoraj viden res podrt kamin v zadnjem raztežaju (VI-)

Vežica - SZ raz, V+/IV+, 220 m

V četrtek sva se s tečajnikom letošnje kamniške alpinistične šole Janezom (zdaj je že mlajši pripravnik) zmenila za plezanje v petek. Izbrala sva v naslovu omenjeno smer. Smeri s tako dobro skalo nisem plezal že kar nekaj časa. Sploh skala v najtežjem raztežaju je res odlična. Opremljena je kar dobro, tudi sidrišča so več ali manj izdelana. Izstopni kamin je prava poslastica. Priporočam.

Vstopni raztežaj poteka po zajedi v sredini stolpa

Odlična skala

Izstopni kamin

Na vrhu smeri

Petkove njive v sredini

Triglav - Bohinjska smer, V/IV, 400 m

Današnji dan sva z Dejanom preživela v zahodnem delu Stene. V Bohinjski smeri. Sama smer premore dobro skalo ni pa ravno najbolje opremljena. Pa še malo sva si jo popestrila. Ko sem doma še enkrat gledal vodniček in linijo smeri, sem opazil, da bi se morala markantni zajedi, ki pripelje pod ogromno streho že na začetku izogniti v levo. Zavedla me je fotografija z vrisano linijo, ki sem jo našel tule:

Bohinjska smer

Tudi skica v vodničku ni ravno najboljša. Tako sem se držal na zgornji fotografiji vrisane linije. Da nekaj ni čisto ok me je opomnil tudi klin z vponko nekje na sredini prečke in pa že v sami zajedi 2 klina s prusiki . :) Tako sta raztežaja, ki bi morala imeti oceno nekje IV+ do V dobila oceno okoli VI+. Vseeno lepo pa še varovanje se je dalo odlično urediti z metulji. Oba sva smer kljub temu, da sva si jo otežila, zmogla prosto. Sestop pa tudi ni bil predolg.

Jutro

V drugem raztežaju

V četrtem raztežaju

Po desni strani te ogromne plošče sva splezala pod dobro vidno streho

Poč, ki pripelje pod streho

Pogled navzdol

Prečka

Lepo

Vrh

Bolj prav bi bilo najbrž plezati po zeleni liniji, midva sva v zgornjem delu plezala rdečo

Še od bližje

Kalška gora - SV raz, IV/III, 500 m, solo

Rana ura zlata ura pravijo. In sem šel res kar zgodaj. Malo čez šesto parkiram pri Žagani peči in se odpravim pod vstop v SV raz Kalške gore. S smerjo opravim v približno eni uri. Skala je kar ok. Najbolj siten del je nadaljevanje iz lopice po desni, kjer je vse skupaj kar pokonci in vmes precej trav. Po preplezanem žlebastem kaminu se stena položi. Zato prečim v levo, na raz, ki se ga čim bolj striktno držim vse do vrha. Sledi še hiter sestop čez Kalce in v slabih treh urah in pol je tura že zaključena. Lepo izkoriščeno dopoldne pa še prevroče ni bilo.

Stena

Vstop po zajedi

Steklenica v lopi

Kamin

Kar pokonci

Grintovec

Raz

Pozerka

Grem dol

Solo Planjava

Sredin praznični dan sem izkoristil za plezanje v Planjavi. No za solo plezanje. Tako sem začel s Kratkohlačo (V-/IV, 300 m). Nadaljeval sem po Svetelovi (IV/III, 170 m). Od tam sem poplezal do izdelanih sidrišč za spuste in se po vrvi spustil do vstopa v smer X oz. steber Planjave (IV/III, 170 m). Po preplezanem X -u sem nadaljeval po severozahodnem grebenu do zahodnega vrha Planjava in nato še do glavnega vrha. Sestopil sem čez Planjavske zelenice. Za celotno turo sem porabil slabih 6 ur (od avta do avta). Fajn sem se imel.

Žleb v Kratkohlači, zgoraj se že vidi najtežji del smeri

Lepe platke v Svetelovi

Pa spet platke

V zajedi X -a

Pogled v Logarsko dolino

Razgiban greben

Greben

Na zahodnem vrhu Planjave

Še malo do glavnega vrha

Planjavske zelenice

Grintovec - Kovkov sindrom, V-/IV-, 500 m

V torek sva s Francijem plezala v severni steni Grintovca. Franci je izbral smer z zanimivim imenom Kovkov sindrom. Sama smer ima kar dobro skalo, opremljena ni. Našla sva eno izdelano sidrišče in par klinov v najtežjem raztežaju. Plezanje ni pretežko, nekoliko začinjen je le najtežji raztežaj. Sestopila sva čez Mlinarsko sedlo in odšla na zasluženo pivo (no tega sem pil le jaz) v gostišče pri Planšarskem jezeru.

Približen potek smeri (spodnji del se ne vidi)

Poplezavanje

Franci

Lepa zajeda desno od votline

Plošče pred zajedo

Najtežji raztežaj

Pogled na melišče pod steno

Kočna v oblakih

Happy

Možic