Brana - Zgornji steber, IV/III, 160 m in Zajeda, V-/IV, 140 m

V sredo je imela Dominika dopust in tako sva se odpravila kam drugam kot v hribe. Plezala sva Zgornji steber in Zajedo v Brani. Gre za kratki smeri s kar dobro skalo. Sploh Zajeda je res lepa smer. S seboj je potrebno imeti kakšen klin in set metuljev. Skratka uživala sva v toplem jesenskem dnevu in občudovala lepe jesenske barve. Pa še mir je bil.

V Stebru

V Zajedi

Lepe jesenske barve

Odhajava...

Brana

Počasi proti vrhu

Zajeda

Lepo

Skuta - Zagiftomanija, VI/IV-V, 350 m

Četrtek, zadnji lep dan pred prihodom slabega vremena sva z Nejcem (Soški AO), s katerim sva se spoznala na taboru v Chamonix –u, plezala Zagiftomanijo v Skuti. Vstopila sva precej pozno, šele okoli pol dvanajstih, saj so naju vmes v svojo akcijo vključili člani GRS Kamnik, ki so opravljali reševalno akcijo v Skuti. Vreme je bilo super, smer pa sva splezala nekoliko po svoje ampak sva bila vseeno oba navdušena nad res odlično skalo in lepimi prehodi. Z vrha Skute sva sestopila do bivaka pod Skuto, kjer sva pobrala opremo naveze, ki so jo reševali, in sestopila čez Žmavcarje. Za ta dan lahko res rečeva, da sva združila prijetno s koristnim. 

Vrhunska skala

Fenomenalne platke

Nejc

Na vrhu Skute

Študij skice  :)

Platke

V najlepšem raztežaju

Na vrhu smeri

No ja, še sreča, da nisva spodaj

Helikopter

Nejc in action

Planjava - Modri lišaj, VII-, VI+/IV-VI, 350 m

Petkov sončen dan sva z Alenom plezala zgoraj omenjeno smer. Za to smer sva bila zmenjena že konec marca pa je Alen takrat zbolel. Tokrat pa nama je le uspelo. Kaj reči o sami smeri? Zelo lepa smer z zelo dobro skalo. Smer ni opremljena, kakšen klin pa se vseeno najde. Najtežji raztežaj je za razliko od ostalih zelo dobro opremljen, 7 klinov tiči v njem. Za samo smer tako poleg seta metuljev potrebuješ še nekaj klinov za izdelavo sidrišč. Vmesno varovanje se da skoraj v celoti urediti z metulji. Smer toplo priporočam, sploh ljubiteljem platk.

Z modro črto je označen najtežji raztežaj

Platke

Stena

Prvi težji raztežaj

Pogled z gredine navzgor

Brana - Spodnji steber, IV/III, 300 m

V soboto sem pomagal pri izvedbi plezalne ture letošnje alpinistične šole. S tečajnikoma Primožem in Aljažem smo plezali Spodnji steber Brane, ki ga sam še nisem plezal. Sama smer je zelo primerna za plezanje s tečajniki. Spoznajo namreč kako krušljiva zna biti skala v naših hribih, spoznajo več vrst sidrišč, okusijo slast izbijanja klinov,... Oba sta se dobro odrezala in mislim, da sta bila zadovoljna s preplezano smerjo.

Brana

Spodnji del stebra

Primož in Aljaž

Veliki greben - Rušnata smer, IV/III, II, 280 m

Naporen prejšnji dan ni bil ovira za ponoven odhod v hribe. Tako sva se z Dominiko čez Žmavcarje odpravila proti Velikem grebenu. Tam sem letos že plezal dve smeri. Rad namreč plezam v koncih, ki so s strani plezalcev nekoliko zapostavljeni. Pa še mir je.  :) Smer kljub neprivlačnemu imenu ni tako zelo rušnata. Klinov seveda v smeri ni. Se pa da varovati na metulje in pa seveda na rušje. Nadaljevala sva po razu Velikega grebena. Se je pa žal, ko sva bila že na grebenu, pripodila megla in tako se je lep sončen dan spremenil v turobnega meglenega. Da ne bi bila prehitro nazaj pri avtu, sva čez Sleme odkorakala pod Skuto in naprej na Kokrsko sedlo ter nato v dolino. Zdaj moram pa res vsaj en dan počivati.  :)

Pogled na steno

Portret plezalca  :)

Dominika

Poplezavanje na raz

Evo, prihaja megla

Kamin

Greva na raz

Triglav - kombinacija Peternelova (VII/V, 400 m) in Srp (VII-/V+, 300 m)

Že v sredo sva se po plezanju v Skuti z Antejem dogovorila, da greva spet skupaj plezat v petek.  :) Podala sva se v Steno. Odločila sva se, da začneva s Peternelovo in tako vstopila nekaj pred osmo uro. Smer je kar resna, orientacija pa tudi ne najlažja. Najtežji raztežaj je dobro nabit, je pa res, da je precejšnje število klinov v tem raztežaju bolj za psiho kot za kaj drugega, saj so precej slabi. Cel dan naju je spremljala megla in je bila vidljivost res slaba. Tudi skala je bila zato precej vlažna. Višje kot sva šla bolj je bilo "fajhtno". Ko sva po 6 -ih urah stala na Skalaškem turncu je padla odločitev, da nadaljujeva po Srpu. Tako sva prestavila v malo višjo prestavo in kar hitro prišla do najtežjega raztežaja. Le ta se mi je kljub nižji oceni od detajla Peternelove zdel precej težji pa tudi bolj resen, saj je skala mestoma zelo krušljiva. Najtežja raztežaja Peternelove sem v vodstvu preplezal jaz, tistega v Srpu pa Ante. Oba sva obe smeri zmogla prosto. Izstopila sva dvajset minut do sedmih. Sledil je orientacijsko zelo zahteven sestop čez Plemenice, ki nama je vzel kar nekaj časa, gosta megla nama pri tem ni bila v pomoč.  :) Ko sva našla markacijo, je eden ostal pri njej, drugi pa je šel iskat naslednjo. :)  No kljub temu nama je pa slabih treh urah in pol uspelo priti do avta. Ja, naporen dan je bil, ampak imela sva se pa fajn.

Stena, tu nekje poteka Peternelova

Prečka, Ante levo spodaj

The Fog man

Čez strehico (VI)

Najtežji raztežaj Srpa

Edini trenutek dneva, ko sva dejansko videla nebo  :)

V Srpu

Dan se poslavlja

Tabor Chamonix 2012

Od 21. do 29.9.2012 je v Chamonix -u potekal tabor perspektivnih alpinistov, ki ga je organizirala Komisija za Alpinizem PZS. Nastanjeni smo bili v hostlu Belvedere v Argentieru. Žal nam jo je nekoliko zagodlo vreme, ki je bilo res slabo, ampak nekaj smo pa vseeno splezali. Z Antejem sva v nedeljo splezala Escarra Route v Aiguille du Chardonnet (4, M, 500 m). Naslednje 3 dni je bilo vreme res slabo, zato smo plezali na plezalni steni, drytool -ali v ZOO -ju in en dan plezali večraztežajne navrtane smeri. V četrtek sva se z Antejem z zobato železnico odpeljala na Montevers, prečila ledenik Mer de Glace in dostopila do bivaka ob ledeniku Charpoua. V načrtu sva imela naslednji dan opraviti prečenje Dru -jev. Pa se ni izšlo. Prevelika količina novozapadlega snega in konstantno plazenje z okoliških sten naju je od tega odvrnilo. Ocenila sva, da bi bilo prečenje že tako zelo razbitega ledenika prenevarno. Tako sva prespala v bivaku in se zjutraj odpravila v dolino in nato proti domu. Ob tej priliki bi se zahvalil Komisiji za Alpinizem pri PZS za krite stroške bivanja in gondol ter žičnic, posebej pa še Petru in Tomažu za nasvete pri izbiri naših ciljev. V razmerah kot so bile zagotovo nista imela lahkega dela. Hvala!

Marš do koče Albert

Nedeljsko jutro

Zaman čakamo, veter je bil premočan

Med plezanjem večraztežajne navrtane smeri

Ledenik Glacier du Tour

Aiguille du Chardonnet (3824 m), ta hrib smo napadli v nedeljo

Čakajoč na navezo bratov Kurinčič

Drytooling, ZOO

Tu smo prespali iz sobote na nedeljo