Že v sredo sva se po plezanju v Skuti z Antejem dogovorila, da greva spet skupaj plezat v petek. :) Podala sva se v Steno. Odločila sva se, da začneva s Peternelovo in tako vstopila nekaj pred osmo uro. Smer je kar resna, orientacija pa tudi ne najlažja. Najtežji raztežaj je dobro nabit, je pa res, da je precejšnje število klinov v tem raztežaju bolj za psiho kot za kaj drugega, saj so precej slabi. Cel dan naju je spremljala megla in je bila vidljivost res slaba. Tudi skala je bila zato precej vlažna. Višje kot sva šla bolj je bilo "fajhtno". Ko sva po 6 -ih urah stala na Skalaškem turncu je padla odločitev, da nadaljujeva po Srpu. Tako sva prestavila v malo višjo prestavo in kar hitro prišla do najtežjega raztežaja. Le ta se mi je kljub nižji oceni od detajla Peternelove zdel precej težji pa tudi bolj resen, saj je skala mestoma zelo krušljiva. Najtežja raztežaja Peternelove sem v vodstvu preplezal jaz, tistega v Srpu pa Ante. Oba sva obe smeri zmogla prosto. Izstopila sva dvajset minut do sedmih. Sledil je orientacijsko zelo zahteven sestop čez Plemenice, ki nama je vzel kar nekaj časa, gosta megla nama pri tem ni bila v pomoč. :) Ko sva našla markacijo, je eden ostal pri njej, drugi pa je šel iskat naslednjo. :) No kljub temu nama je pa slabih treh urah in pol uspelo priti do avta. Ja, naporen dan je bil, ampak imela sva se pa fajn.
 |
| Stena, tu nekje poteka Peternelova |
 |
| Prečka, Ante levo spodaj |
 |
| The Fog man |
 |
| Čez strehico (VI) |
 |
| Najtežji raztežaj Srpa |
 |
| Edini trenutek dneva, ko sva dejansko videla nebo :) |
 |
| V Srpu |
 |
| Dan se poslavlja |
Ni komentarjev:
Objavite komentar