Velika Kalška gora - Desna grapa, II/2, 110 m

Zadnji dan v letošnjem letu sem izkoristil za skok v gore. Podal sem se do Kokrskega sedla od koder je dobro vidna SZ stena Kalške gore. Ker je vse skupaj kljub majhni količini snega zgledalo obetavno, sem se podal pod steno in se odločil za Desno grapo. Dostop do smeri ni pretirano nevaren (če seveda obvladate hojo z derezami), nevarnosti za plaz tam trenutno ni. V grapi pa eno samo veselje. Razen dveh krajših skokcev, kjer je bilo vse skupaj malce slabše zalito, je bil en sam "pik, pik" in "škrip, škrip" do vrha. Škoda, ker je smer tako kratka. Tudi ostale lažje smeri v tej steni delujejo podobno (Najlon kratka, Desna od desne,...). Tudi kakšnih grozečih opasti na izstopih iz smeri ni bilo opaziti. Sestopil sem čez Kalce. Tu opozarjam na previdnost zaradi klož!

V grapi

Fajn se mam  :)

Drži

Pogled navzdol

Proti izstopu

Izstop

Zimska Brana - Zgornji steber, IV/III, M, 160 m

Včerajšnjo soboto, 22.12.2012, sva se z Maretom po dolgem času podala v hribe. Dostop je bil nekoliko daljši kot sicer, saj je bil že zjutraj zastoj kakšnih 200 metrov pred razcepom Žagana peč - Jermanca, kjer je nekdo obtičal na cesti. Tako sva parkirala kar ob cesti nato pa pomagala pri umikanju avta s ceste. Cesta je do Jermance na nekaterih delih kar močno poledenela, tako da so verige močno priporočljive. Dostop do Kamniškega sedla je minil brez posebnosti. Opozarjam le, da nikar ne silite navzgor brez derez in cepina in se ne zanašajte na to, da boste hodili po stopinjah predhodnikov. Vsaj včeraj je bilo pobočje pod sedlom trdo in zelo nevarno za tiste brez derez. Nekateri so to spoznali in pravočasno obrnili. 

Midva sva se odločila za Zgornji steber Brane. Razmere so bile "škotske". Res močan veter, požlejena skala in več ali manj nepredelan sneg. Našlo se je sicer tudi nekaj škripavčka ampak res malo. Tako postane tudi na prvi pogled lažja smer precej bolj težavna kot sicer. Klinov nimaš kam zabiti, ledu za vijake ni, metulji pa v z ledom prevlečeni skali tudi niso tako zaupanja vredni kot sicer. Moje zadovoljstvo ob preplezani smeri je bilo kljub slabim razmeram precej večje kot bi bilo, če bi se na primer spravila v Teranovo (čeprav tudi to bom moral iti, sem obljubil Dominiki). Lepše mi je plezati smeri za katere ne vem kaj me v njih čaka, pa tudi če je potrebno obračati. Vrednost takšnih vzponov ali poskusov vzponov je v mojih očeh precej večja. Kakorkoli že, smer sva splezala brez večjih težav, na vrh Brane pa zaradi močnega vetra nisva šla. Pri Marjanu pa je bilo kot vedno res fajn.

Brana

Mistično

V smeri

Zagozdeni balvan

Malo je pihalo

Planjava

Lepo

Marko

Brana - Zgornji steber, Šija in sestop po Bosovi grapi

Čeprav vremenska napoved v torek ni bila nič kaj preveč obetavna kar se sonca tiče, me to ni preveč motilo. Vseeno sem se odpravil na potep v hribe. Nizka oblačnost je vztrajala vse do Kamrce, kjer se je končno pokazalo sonce. Vendar ne prav za dolgo. Na Kamniškem sedlu me je zopet objela megla. Kljub temu sem se odpravil proti Brani. In spet je posijalo sonce. Tokrat me je spremljalo vse čas plezanja po Zgornjem stebru in Šiji. Pri sestopu pa sem se nekje na polovici Bosove grape zopet potopil v meglo. Lepo sem si napolnil baterije.

Vzhodna stena Brane

Najlepši del v Zgornjem stebru

Dolina

Grintovec, Skuta, Rinke

Brana - Zgornji steber, IV/III, 160 m in Zajeda, V-/IV, 140 m

V sredo je imela Dominika dopust in tako sva se odpravila kam drugam kot v hribe. Plezala sva Zgornji steber in Zajedo v Brani. Gre za kratki smeri s kar dobro skalo. Sploh Zajeda je res lepa smer. S seboj je potrebno imeti kakšen klin in set metuljev. Skratka uživala sva v toplem jesenskem dnevu in občudovala lepe jesenske barve. Pa še mir je bil.

V Stebru

V Zajedi

Lepe jesenske barve

Odhajava...

Brana

Počasi proti vrhu

Zajeda

Lepo

Skuta - Zagiftomanija, VI/IV-V, 350 m

Četrtek, zadnji lep dan pred prihodom slabega vremena sva z Nejcem (Soški AO), s katerim sva se spoznala na taboru v Chamonix –u, plezala Zagiftomanijo v Skuti. Vstopila sva precej pozno, šele okoli pol dvanajstih, saj so naju vmes v svojo akcijo vključili člani GRS Kamnik, ki so opravljali reševalno akcijo v Skuti. Vreme je bilo super, smer pa sva splezala nekoliko po svoje ampak sva bila vseeno oba navdušena nad res odlično skalo in lepimi prehodi. Z vrha Skute sva sestopila do bivaka pod Skuto, kjer sva pobrala opremo naveze, ki so jo reševali, in sestopila čez Žmavcarje. Za ta dan lahko res rečeva, da sva združila prijetno s koristnim. 

Vrhunska skala

Fenomenalne platke

Nejc

Na vrhu Skute

Študij skice  :)

Platke

V najlepšem raztežaju

Na vrhu smeri

No ja, še sreča, da nisva spodaj

Helikopter

Nejc in action

Planjava - Modri lišaj, VII-, VI+/IV-VI, 350 m

Petkov sončen dan sva z Alenom plezala zgoraj omenjeno smer. Za to smer sva bila zmenjena že konec marca pa je Alen takrat zbolel. Tokrat pa nama je le uspelo. Kaj reči o sami smeri? Zelo lepa smer z zelo dobro skalo. Smer ni opremljena, kakšen klin pa se vseeno najde. Najtežji raztežaj je za razliko od ostalih zelo dobro opremljen, 7 klinov tiči v njem. Za samo smer tako poleg seta metuljev potrebuješ še nekaj klinov za izdelavo sidrišč. Vmesno varovanje se da skoraj v celoti urediti z metulji. Smer toplo priporočam, sploh ljubiteljem platk.

Z modro črto je označen najtežji raztežaj

Platke

Stena

Prvi težji raztežaj

Pogled z gredine navzgor

Brana - Spodnji steber, IV/III, 300 m

V soboto sem pomagal pri izvedbi plezalne ture letošnje alpinistične šole. S tečajnikoma Primožem in Aljažem smo plezali Spodnji steber Brane, ki ga sam še nisem plezal. Sama smer je zelo primerna za plezanje s tečajniki. Spoznajo namreč kako krušljiva zna biti skala v naših hribih, spoznajo več vrst sidrišč, okusijo slast izbijanja klinov,... Oba sta se dobro odrezala in mislim, da sta bila zadovoljna s preplezano smerjo.

Brana

Spodnji del stebra

Primož in Aljaž

Veliki greben - Rušnata smer, IV/III, II, 280 m

Naporen prejšnji dan ni bil ovira za ponoven odhod v hribe. Tako sva se z Dominiko čez Žmavcarje odpravila proti Velikem grebenu. Tam sem letos že plezal dve smeri. Rad namreč plezam v koncih, ki so s strani plezalcev nekoliko zapostavljeni. Pa še mir je.  :) Smer kljub neprivlačnemu imenu ni tako zelo rušnata. Klinov seveda v smeri ni. Se pa da varovati na metulje in pa seveda na rušje. Nadaljevala sva po razu Velikega grebena. Se je pa žal, ko sva bila že na grebenu, pripodila megla in tako se je lep sončen dan spremenil v turobnega meglenega. Da ne bi bila prehitro nazaj pri avtu, sva čez Sleme odkorakala pod Skuto in naprej na Kokrsko sedlo ter nato v dolino. Zdaj moram pa res vsaj en dan počivati.  :)

Pogled na steno

Portret plezalca  :)

Dominika

Poplezavanje na raz

Evo, prihaja megla

Kamin

Greva na raz